Stranka SDS je v sredo, 12.10.2022, vložila več kot 150 000 podpisov za razpis treh referendumov. O zakonu o vladi, RTV in dolgotrajni oskrbi. Medtem je bil v Državnem zboru že izglasovan datum izvedbe, in sicer 27. november. S strani levega političnega pola že vse od vložitve podpisov prihajajo klasični odzivi, da gre za zlorabo in da naj se referendumi ne bi razpisali istočasno s predsedniškimi ali lokalnimi volitvami. Razlog za to verjetno tiči v tem, da bodo opoziciji, predvsem pa stranki SDS lahko očitali porabo javnega denarja za izvedbo teh referendumov. Drugi razlog pa je morda tudi to, da računajo da referendumi zaradi prenizke udeležbe morda ne bi uspeli. Stranka SDS je predlagala, da bi se referendume združilo z drugim krogom lokalnih volitev, a je bila s strani koalicije preglasovana.
Ob robu prej omenjenih referendumov pa se vedno bolj glasno napoveduje še četrti. Ustavno sodišče je namreč julija letos odločilo, da je neustavno, da istospolni pari ne smejo posvojiti otrok. Z odklonilnim ločenim mnenjem se je dvojni doktor prava Klemen Jaklič opredelil do te teme in navrgel ogromno razlogov zakaj takšna odločitev ni na mestu. Žal večina na Ustavnem sodišču teh pomislekov ni razumela in na njih tudi ni znala odgovoriti. 8. oktobra je Državni zbor pravico istospolnih do posvojitve otrok tudi uzakonil z 48 glasovi za. Kmalu za tem je Aleš Primc, vodja koalicije Za otroke gre, že obelodanil, da so skupaj s podporniki uspeli zbrati več kot 30000 podpisov za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, za kar jih je potrebnih 2500. Ta izjemen odziv Slovenk in Slovencev kaže na to, da bomo letos na referendumu odločali še o četrtem vprašanju. Vladna koalicija se očitno volje ljudstva, katero ima sicer po 3. členu Ustave oblast, zelo boji in že računa, da jim bo ponovno ustreglo 6 oziroma 7 ustavnih sodnikov in določilo, da je referendum o tem vprašanju protiustaven. Da volja ljudstva v Svobodni Sloveniji velja vedno manj pa današnji oblastniki niti ne skrivajo več. Poslanka Gibanja Svoboda, študentka prava Lucija Tacer je v DZ na to temo izrekla šokantne besede: »Volja ljudstva v tem primeru ni relevantna, mi smo dolžni v tem primeru teptati voljo ljudstva«. V kakšni drugi državi bi se ob teh besedah prižgali vsi možni alarmi, gospodična pa verjetno že naslednji trenutek ne bi bila več poslanka. A očitno je skupaj s svobodo v našo državo prišla tudi neka druga realnost.
Vrnimo se na stroške izvedbe referendumov (ali volitev). Tehnologija nam v letu 2022 omogoča že marsikaj, med drugim tudi izvedbo elektronskih volitev. V zadnjem času je za to splošno najbolj sprejeta tehnologija blockchain (veriženje blokov), ki je morda bolj poznana v svetu kriptovalut. S pomočjo te tehnologije je mogoče izvesti e-volitve. Glavne prednosti e-volitev s pomočjo blockchaina so, da se možnost volilnih prevar in goljufij eliminira, omogoči se takojšnje preštetje glasov, zmanjšajo se stroški izvedbe,… Pod prejšnjo vlado je bilo na področju digitalizacije narejenega ogromno, žal pa ta vlada tega ne nadaljuje. Od ministrice zadolžene za digitalizacijo, ki na zaslišanje pride z nekaj centimetrov debelim in nekaj kilogramov težkim fasciklom papirja, pač ne moremo pričakovati hitrega napredka na tem področju.
Luka Kovačič, SDM Ljubljana