QUIS CUSTODIET IPSOS CUSTODES?*

Nov 22, 2021 | Blog

Ustavno sodišče Republike Slovenije je glavni varuh ustavnosti v naši državi, zadnji branik sistema zavor in ravnovesij ter skrbnik načela delitve oblasti. Kljub temu, da se imenuje sodišče, ga »de facto« ne moremo uvrstiti v nobeno izmed treh vej oblasti, tudi sodno ne, čeprav Zakon o ustavnem sodišču, sicer v prvem členu definira Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti. Dejansko imajo odločitve Ustavnega sodišča elemente, ki sodijo v vse tri veje oblasti, oziroma kot sem omenil že na začetku, nadzirajo predvsem ustavnost, pa tudi zakonitost delovanja vseh treh.

Ne glede na to, ali se strinjate z mojo tezo, da Ustavno sodišče ne sodi v nobeno izmed vej oblasti in je nad njimi, bi moralo biti glavno vprašanje, če je moja uvodna trditev pravilna ali ne.

Je Ustavno sodišče res glavni varuh ustavnosti v naši državi? Ustavno in zakonsko gledano je odgovor vsekakor pritrdilen. Pri nas ne obstaja organ, ki bi lahko odločal, preverjal ali pa celo nadziral sklepe in odločbe, ki jih sprejema Ustavno sodišče. Ravno to dejstvo, pripelje do ključnega vprašanja, ki si ga moramo zastaviti.  Kdo je torej tisti, ki nadzoruje ustavne sodnike? V naši državi takega organa zagotovo ni. Evropsko sodišče za človekove pravice je sicer instanca, ki lahko razveljavi tudi odločitve Ustavnega sodišča, v primeru da je ugotovljena kršitev pravic, ki pritožniku pripadajo na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah, vendar pa so ti postopki dolgotrajni, po večini dragi in zato se pritožniki, večinoma fizične osebe iz Slovenije, zanje redko odločijo.

Poleg navedenega, pa je v splošni in tudi strokovni javnosti Ustavno sodišče percipirano kot najvišja pravna avtoriteta v državi, odločbe imajo veliko veljavo in velikokrat tudi pomenijo podlago za sodno prakso in torej podlago za odločanje v zadevah na nižjih stopnjah slovenskih sodišč. V njem pa, vsaj pregovorno, sedijo oziroma odločajo največji pravni strokovnjaki, ki jih naša država premore.

Zakon o ustavnem sodišču določa, da je za sodnika lahko izvoljen le državljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj štirideset let. Ta določba, ne laiku ne pravniku, pretirano ne zoži nabora potencialnih kandidatov za sodnika. Pravni strokovnjak je namreč tako širok pojem, da ga je mogoče razložiti na tisoč in en način ter, če nekoliko pretiravam, praktično vsakega diplomanta pravne fakultete že kvalificira za sodnika Ustavnega sodišča, če je le dopolnil štirideset let. Že to dejstvo, kaj hitro negira splošno sprejeto znanje, da na Ustavnem sodišču odločajo naši največji pravni strokovnjaki. Morali sicer bi, ni pa nujno da je tako, prej nasprotno.

Če to želimo priznati ali pa ne, pa dvom v strokovnost sodnikov vzbudi že sam postopek njihove izvolitve. Predlaga jih Predsednik republike, voli pa z večino glasov vseh poslancev, na sicer tajnem glasovanju, Državni zbor. Tu pa se pojavi morda glavni problem našega ustavnega sodstva. Evidentno se je to pokazalo, v milo rečeno, kalvariji izvolitve novega ustavnega sodnika, ki se je vlekla leto in dan, vmes je Predsednik republike predstavil več različnih, bolj ali manj kompetentnih kandidatov, vendar do konsenza nikakor ni prišlo. Ker je za izvolitev potrebna absolutna večina glasov dosežena na tajnem glasovanju, to do neke mere pomeni, da bi moral biti glavni kriterij za izvolitev dejansko strokovnost in ne politična barva. Po mojem mnenju, bi političnost lahko umaknili že s tem, da bi za izvolitev sodnika zadoščala le ustavna večina, torej 60 glasov in več. Vendar se v tem primeru poraja vprašanja, glede na ozkoglednost in izključevalnost leve politične sfere, da bi kaj kmalu ostali brez ustavnih sodnikov, oziroma bi imeli tisti, ki so na sodišču trenutno skorajda dosmrten mandat. Levica, z malo začetnico, se v parlamentu na strokovnost kandidatov enostavno ne ozira, če nekdo zaradi svojega znanja in izkušenj uživa podporo trenutne koalicije, potem je a priori zavrnjen s strani levice, tako tranzicijske, kot novodobne in vseh njenih derivatov. Roko na srce, očitati pomanjkanje strokovnega znanja pravnikom kot so, dr. Svetlič, ddr. Janez Kranjc, dr. Erbežnik, je najmanj absurdno, v glavnem pa predvsem žaljivo do res izjemnih strokovnjakov, ki bi našemu Ustavnemu sodišču prinesli, še kako potrebno širino, gledano tako s pravnega vidika kot svetovnonazorsko.

Na drugi strani, pa si leva politična sfera rada izvoli »tailor made« Ustavne sodnike. Dvom v njihovo strokovnost pa nikakor ne vzbudi to, da jih je izvolila politična levica, ravno nasprotno, vprašljivost svoje strokovnosti povzročijo sami, s svojim delovanjem pred prihodom na Ustavno sodišče, pravzaprav pa tudi po tem, s svojim odločanjem oziroma še bolje, ne odločanjem. Od sodnice, ki je javno zagovarjala pravilnost sodbe v zadevi Patria, pa so jo njeni predhodniki upravičeno razveljavili in to celo na njenem strokovnem področju, pa do sodnika, ki ne ve ali pa se namerno ne izloči v zadevi, o kateri je odločal še v času ko ni bil Ustavni sodnik. Na drugi strani imamo sodnika, ki piše program politične stranke, potem pa v zadevi, v kateri bi se seveda moral izločiti, trdi da nima nikakršnih političnih povezav z nobeno stranko, pa sodnico, ki je mandat nastopila skoraj takoj za tem, ko je dopolnila 40 let, in se zdi da strokovne izkušnje nabira kar na Ustavnem sodišču. Ob tem samo medklic, spomnim se profesorja ljubljanske pravne fakultete, ki je dejal, da bi morala biti funkcija ustavnega sodnika vrhunec pravniške kariere, nekaj kar bi moral doseči povsem ob koncu profesionalnega življenja. Z njim se v celoti strinjam.

Če torej pogledamo iz tega vidika in omenjene sodnike, pa se začne mit, o najvišji pravni avtoriteti, o zboru največjih pravnih strokovnjakov kar jih premore naša domovina, krhati. In ravno to, krhanje tega mita, ki sploh ne bi smel biti mit ampak dejstvo, je težava na katero je potrebno glasno opozarjati in predvsem ne smemo dopustiti, da bi se mit zrušil ampak poskrbeti da bo prerasel v dejstvo. Da bo Ustavno sodišče res strokoven in neodvisen branik naše demokracije, vrhunec in cilj kariere vsakega pravnega strokovnjaka. Ker je, kot sem navedel že uvodoma, vsaj pravno gledano nad Ustavnim sodiščem le modro nebo.

*Kdo čuva čuvarje?

                                                                                                                                                    Blaž Gale

SDM Ljubljana

Prihajajoči dogodki

Dogodki