Kakšna je prihodnost EU gospodarstva po epidemiji COVID-19?

Mar 6, 2021 | Blog

Razprave o napovedih delovne sile v Evropi so razumljivo zasenčene zaradi vpliva nove krize s koronavirusom.  Sem spadajo rast sprejetja avtomatizacije, naraščajoča geografska koncentracija zaposlenosti, krčenje ponudbe delovne sile in spreminjajoča se kombinacija sektorjev in poklicev. Nekatere od teh trendov lahko pandemija pospeši; raziskave kažejo, da je zaradi koronavirusne krize kratkoročno ogroženo tudi veliko število poklicev, ki jih bo avtomatizacija dolgoročno verjetno preselila. Ugotavljam tudi, da učinek avtomatizacije na ravnotežje delovnih mest v Evropi morda ni tako pomemben, kot se pogosto verjame.

Delavna mesta po Covidu:

Ko se gospodarstvo po zaustavitvi previdno odpira, so strokovnjaki ocenili, da  je kratkoročno ogroženih do 59 milijonov evropskih delovnih mest ali 26 odstotkov vseh zaradi zmanjšanja ur ali plač, začasnih odpuščanj ali trajnih odpuščanj. Vpliv bo neenakomerno porazdeljen, pomembne razlike bodo med sektorji in poklici ter posledično med demografskimi skupinami in lokalnimi trgi dela.

Tri poklicne skupine predstavljajo približno polovico vseh ogroženih delovnih mest v Evropi: storitve za stranke in prodaja, prehrambene storitve in gradbeni poklici. Delovna mesta, ki so najbolj ogrožena zaradi pandemične izgube delovnih mest, se do neke mere prekrivajo s tistimi, ki so najbolj avtomatizirana za razseljevanje. Približno 24 milijonov delovnih mest, skoraj 50 odstotkov števila delovnih mest, razseljenih z avtomatizacijo, je v nevarnosti za selitev tako s COVID-19 kot z avtomatizacijo.

Slika 1: Vir-https://www.mckinsey.com/featured-insights/future-of-work/the-future-of-work-in-europe

Prekrivanje se med sektorji razlikuje. Na primer: zaradi COVID-19 je ogroženih tudi skoraj 70 odstotkov delovnih mest, ki bi jih lahko avtomatizirali v veleprodajni in maloprodajni panogi. Podobno prekrivanje lahko velja za demografske skupine, ki so najbolj ogrožene, zlasti kar zadeva izobrazbo. Po ocenah predstavljajo 80 odstotkov ogroženih delovnih mest (46 milijonov) ljudje, ki nimajo terciarne izobrazbe; na splošno imajo zaposleni brez terciarne kvalifikacije skoraj dvakrat večjo verjetnost, da bodo zaposleni brez univerzitetne izobrazbe ogroženi.

Vpliv COVID-19 na zaposlovanje lahko za mnoge pospeši prehod delovne sile na nova delovna mesta z različnimi znanji. Kriza bi lahko tudi pospešila obstoječe neenakosti znotraj evropskih držav, med bolje izobraženimi in slabše izobraženimi delavci in regijami ter med mladimi.

Prihodnost EU Dela:

Vsaka evropska država mora zagotoviti, da njen izobraževalni sistem pripravlja študente na uspeh, s posebnim poudarkom na sposobnostih, potrebnih za delovna mesta. Ustvarjanje partnerstev med vzgojitelji in delodajalci bi lahko pomagalo pri oblikovanju kariernih učnih načrtov. Delodajalci bodo naravni ponudniki možnosti usposabljanja za mnoge, oblikovalci politik pa lahko razmislijo o spodbujanju podjetij, ki vlagajo v razvoj delovne sile. Toda posamezniki, ki bodo morali najti nova delovna mesta, bodo potrebovali dostop do programov usposabljanja zunaj svojega trenutnega delovnega mesta. Za izpolnitev obsega te potrebe bo treba mobilizirati obstoječi evropski izobraževalni sistem, mreže agencij za delo, infrastrukturo za usposabljanje in nove digitalne tehnologije.

Ko se bo gospodarstvo opomoglo od krize COVID-19, bo morda treba povečati udeležbo delavcev, da se bo spopadlo z upadanjem delovno sposobnega prebivalstva. Za povečanje stopnje zaposlenosti bodo nacionalne vlade morda morale razmisliti o široki reformi trga dela in pokojnin. Logično mesto za začetek je spraviti bolj pripravljene delavce s strani, s poudarkom na demografskih skupinah, kjer je prostor za rast, vključno z delavci nad 55 let in ženskami. Delež ženske delovne sile ostaja bistveno pod moškim, deloma zato, ker ženske v zahodni Evropi še vedno opravljajo dve tretjini vsega neplačanega zdravstvenega dela. Delodajalci lahko privabijo in zadržijo ženske tako, da jim ponudijo prožnejše urnike, krajši delovni čas in možnosti na daljavo. Vlade lahko zagotovijo tudi davčne spodbude za druge zaslužke v družini in zagotovijo široko dostopnost javnih programov varstva otrok in starejših.

Vlade in podjetja se morajo osredotočiti na dolgoročne trende na trgu dela, ko se pripravljajo na obdobje po pandemiji. S pospešenim sprejemanjem avtomatizacije bi demografski podatki lahko šli v prid Evropi. Pomagati posameznikom pri povezovanju z novimi priložnostmi in pripravi na jutrišnja delovna mesta bo izziv za vsako skupnost na celini.

Povzeto iz raziskave:

https://www.mckinsey.com/featured-insights/future-of-work/the-future-of-work-in-europe

Luka Simonič

X