KDOR SE IZ ZGODOVINE NIČ NE NAUČI, JE OBSOJEN, DA SE MU ZGODOVINA PONOVI

Apr 21, 2023 | Blog

Kaj je definicija, kaj so glavne značilnosti in kateri politični sistemi spadajo pod totalitarizem?

V modernem političnem svetu pogosto slišimo besede kot so totalitarizem, diktatura, fašizem itd. Vendar, kaj to sploh je? Več kot očitno se velika večina ljudi, predvsem mladih, ne zaveda kaj naj bi te besede in simboli pomenili. V današnjem času, ko imamo za jesti, piti, streho nad glavo, tehnologijo, v času, ko pravice ljudi niso kratene, ko imamo svobodo govora in ko ima vsak pravico do kakršnihkoli protestov (to imamo zapisano tudi v ustavi) – v totalitarizmu/diktaturi to ni dovoljeno), primerjati neko oblast kot totalitarno, fašistično, je najmanj smešno. Pa vendarle ni smešno. Ni smešno za tiste, ki so dejansko živeli, se borili, krvaveli in umirali pod totalitarnimi režimi v 1. in 2. svetovni vojni, ter tudi v času po vojni. Da danes nekdo reče, da živi v diktaturi izraža popolno nespoštovanje do teh ljudi, ki so dejansko živeli v tistih časih. Seveda tudi danes ni vse tako kot bi moralo biti. Za postoriti je še ogromno na vseh področjih, pa vendarle časi niso niti približno tako težki kot so bili takrat.

Da se vrnem nazaj na prvotno vprašanje. Kaj totalitarizem sploh je. Gre za enopartijski sistem, ki ga vodi ena oseba (diktator). Ta sistem si podreja celotno družbo, od medijev, ki za režim vodi propagando, do policije, vojske, pravosodja, gospodarstva, torej vsa področja človeškega življenja.  Vsaka beseda proti takemu režimu je nedovoljena, ter smatrana kot sovražna. Politične stranke z drugačnimi pogledi so nedovoljene, kazni pa visoke, v večini primerov prisilno delo, dolgoletni zapori ter usmrtitve. V totalitarizem spadajo trije ključni režimi in sicer: Nacionalsocializem, fašizem ter komunizem. Slovenski narod je med tistimi redkimi narodi v Evropi, ki je v 20. stoletju občutil nasilje vseh treh totalitarizmov: fašizma, nacionalsocializma in komunizma. Slednji nam je zelo dobro poznan, saj se je v tem političnemu sistemu živelo še nedolgo nazaj. Kljub temu, da je evropski parlament sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, ki temelji na poenoteni obsodbi vseh totalitarnih sistemov, Slovenija tega še do danes ni naredila. Še več, v parlamentu imamo stranke, ki odkrito podpirajo to sprevrženo ideologijo, medtem pa druge označujejo za fašiste. Ena od teh strank celo daje komunistični režim kot primerjalni model, kako naj bi se država razvijala v bodoče. Vendar, če pustimo to ob strani, ostaja neizpodbitno dejstvo, da gre, tako kot pri nacionalsocializmu in fašizmu, tudi pri komunizmu za totalitarni režim, tako po definiciji, kot tudi po značilnostih. In kot takega, ga je potrebno enakovredno obsoditi. Totalitarni režimi za seboj pustijo nepopravljivo škodo. Za primer vzemimo Nemčijo po 2. svetovni vojni, ali pa Jugoslavijo in njene nekdanje, sedaj samostojne države med katere spadamo tudi mi.

Na žalost pa najdemo veliko vzporednic totalitarizma z aktualno vlado. Ustvarja se nekakšna internetna »policija«, ki bo kritična samo do drugače mislečih, podrejanje medijev ter medijskega prostora za izvajanje provladne propagande, javno zdravstvo samo še za tiste »izbrane«, javno opravičevanje ministrov, v kolikor je bil nekoliko kritičen do določenih odločitev »mestnih šerifov«, izogibanje izjav v javnosti, ki so v nasprotju z izjavami predsednika vlade in drugih članov vlade, razne gradnje brez ustreznih dovoljenj, javna podpora agresorskim državam in na splošna integracija »svojih« ljudi in idej v vse spektre družbe. Da ne pozabimo na kadrovske čistke vseh, ki so prišli pod prejšnjo vlado oz. so bili kakorkoli povezani z njo. Obljubljajo »svobodo«, »demokracijo«, »pravičnost«, vendar samo za potrebe volitev, nato o tej »svobodi« ni ne duha ne sluha, torej tako kot v vseh totalitarnih režimih. Za primer vzemimo »Demokratično« ljudsko republiko Severno Korejo, tam so ljudje »svobodni«, ker jim tako pravi diktator. V kolikor se nekdo ne strinja, ta »čudežno« izgine. 

Vse to so stvari, ki jih še nobena vlada v samostojni Sloveniji ni izvajala tako neposredno in agresivno. Zakaj je do tega prišlo? Eden izmed najpomembnejših razlogov je definitivno (ne)izvedba lustracije. V drugih postkomunističnih državah je bila opravljena lustracija, sicer različno intenzivno, a dovolj, da stare strukture niso ogrožale pridobljene svobode in demokracije. V vseh državah so bili obsojeni ljudje in politični vrhovi, ki so bili odgovorni za drastično kršenje človekovih pravic in svoboščin. V Sloveniji nismo naredili ne prvega ne drugega. 

Čas je, da še pravočasno ustavimo norosti sedanje vlade, da dejansko ne zdrsnemo nazaj v totalitarizem. Zelo pomembno je, da se v državi ponovno vzpostavi zdrava demokracija, ki bo enakovredno obsodila prav vse tri naštete totalitarne režime. Samo tako, se bo v Sloveniji končalo enoumje in za seboj pustilo bolečo zgodovino, s fokusom v lepšo prihodnost. Demokracija ni dana enkrat za vselej, pač pa si je treba zanjo vedno znova prizadevati. Le tako jo lahko ohranimo in preprečimo, da se časi, ki so povzročili toliko gorja slovenskemu narodu, ne bodo nikoli več ponovili.

Denis Žučko, predsednik NK SDM

Prihajajoči dogodki

Dogodki