Včeraj je praznovala naša Slovenija. 25. junija 1991 je bila Slovenija uradno razglašena za neodvisno državo od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Letos naša domovina tako praznuje svoj 32. rojstni dan.
In kakšen odnos do svoje domovine gojijo mladi? Lahko rečem, da zelo mačehovski, saj nekaterim država pomeni zgolj in izključno geografski pojem. Mladi pozabljajo, da jim država ni bila podarjena, pač pa so si jo naši predniki morali priboriti z željo, da bodo njihovi potomci, torej mi, zaživeli bolje, pravičneje ter da bomo del demokratičnega sveta. Vzrokov za tako hladen odnos do lastne domovine pa je več.
Že sam šolski sistem otrokom in mladim ne omogoča, da bi Slovenijo spoznali kot večplastno ter da bi jo preko domovinske vzgoje vzljubili in spoštovali. Še več, nekako se krepi občutek, da je imeti rad domovino nekaj slabega. To pa dokazujejo dejstva, kako naša vladna politika omalovažuje vse, kar se je zgodilo pred 32 leti. Namreč, vlada je ukinila muzej slovenske osamosvojitve, priklanja pa se ljudem, ki so si roke umazali s krvjo. Določene članice koalicije se celo javno distancirajo od praznika državnosti. Poleg tega pa so v posmeh tudi mediji, ki brez kakršne koli kritične konotacije vse to podpirajo.
Kako ob vsem naštetem naj torej mladi posameznik Slovenijo spoštuje in ceni, če pa celo tisti, ki državo vodijo in nenazadnje sooblikujejo, po njej pljuvajo. V takšnih okoliščinah je za mlade skoraj nemogoče razviti nacionalni ponos, saj le ta primanjkuje ključnim ljudem na vodilnih funkcijah te države. Seveda pa je med mladimi tudi veliko nas, ki jim predstavlja Slovenija domovino v pravem pomenu besede, ter veliko tistih, ki s ponosom povemo, da smo Slovenci.
Če strnem, živimo v državi, kjer trenutna vlada s pomočjo medijev favorizira del civilne družbe, t.i. nevladnike ter jih oklicuje za napredne sile in našo prihodnost. A ravno te napredne sile hodijo po državi s petokrakimi zvezdami in mahajo z zastavami neke druge države, ki ne obstaja več in tudi nikoli več ne bo, ter se zgledujejo po sistemu, ki je propadel. Kdo se torej obrača v preteklost in s tem zavira prihodnost in razvoj države?
Dan državnosti ima za Slovenke in Slovence ter nasploh za slovenski narod velik simbolni pomen in je priložnost za izražanje ponosa in spoštovanja do države ter njenih dosežkov. Ta dan predstavlja praznik za vse državljane, ko se obeležuje in slavi dosežke ter identiteto države.
Praznovanje tega dne pa je hkrati tudi priložnost, da ljudje izrazijo svojo pripadnost in ponos do svoje države ter se spomnijo pomembnih trenutkov v njeni zgodovini. Nacionalni ponos je občutek spoštovanja, ljubezni in pripadnosti do svoje domovine ter identitete, ki izhaja iz skupnih vrednot, zgodovine, kulture, dosežkov in simbolov države. Praznovanje dneva državnosti ta občutek nacionalnega ponosa zgolj še okrepi.
Naj bo med nami čim več ponosa na čudovito državo, katero smo si izborili in v kateri živimo.
Eva Prešiček, članica IO SDM
