Že dolgo se govori o tem, da je Evropska komisija predlagala novo zakonodajo, katere cilj je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in boj proti podnebnim spremembam. Eden najbolj ambicioznih delov tega načrta je postopna opustitev vseh motorjev z notranjim zgorevanjem v Evropi do leta 2035. Ta poteza bo imela pomemben vpliv na avtomobilsko industrijo in okolje, vendar je po mnenju zelenih aktivistov nujen korak k doseganju ogljično nevtralne Evropske unije.
Motor z notranjim zgorevanjem je že več kot stoletje glavni vir energije za avtomobile od izuma prvega avtomobila dalje. Vendar pa je onesnaženje, ki ga povzročajo ti motorji, po mnenju ekologov postalo glavni dejavnik podnebnih sprememb, onesnaženosti zraka in zdravstvenih težav. Evropska unija sprejema ukrepe za zmanjšanje emisij iz avtomobilov in drugih vozil, vendar je jasno, da želijo vzpostaviti še bolj drastične ukrepe.
Predlog EU za postopno opuščanje motorjev z notranjim zgorevanjem s končno prepovedjo prodaje po letu 2035 je del širših prizadevanj za zmanjšanje emisij ogljika za najmanj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. To želijo doseči s kombinacijo ukrepov, vključno s povečano uporabo obnovljive energije, energetsko učinkovitejšimi stavbami in prehodom na električna vozila (EV).
Postopno opuščanje motorjev z notranjim zgorevanjem se bo začelo leta 2025, pri čemer bodo morali novi avtomobili in kombiji izpustiti 55 % manj CO2 v primerjavi z ravnmi iz leta 2021, to je novi standard v pripravi z imenom Euro 7. Do leta 2035 se bo ta cilj povečal na 100-odstotno zmanjšanje emisij CO2, s čimer bo dejansko prepovedana prodaja novih bencinskih in dizelskih vozil, tudi blagih hibridov in priključnih hibridov. Načrt predvideva tudi razvoj mreže polnilnih postaj za električna vozila in razširitev možnosti javnega prevoza.
Ta načrt je naletel na mešane odzive držav članic. Podporniki predloga trdijo, da se je treba boriti proti podnebnim spremembam in zmanjšati onesnaževanje ter da je tehnologija za električna vozila že na voljo in se hitro izboljšuje. Poudarjajo tudi, da so električna vozila dolgoročno cenejša za upravljanje in vzdrževanje ter da bo prehod na električna vozila ustvaril nova delovna mesta v avtomobilski industriji.
Kritiki predloga, tukaj sta najbolj vidni državi z dolgoletno in znamenito avtomobilistično zapuščino – Nemčija in Italija, trdijo, da je časovnica preveč agresivna in bo povzročila nepotreben pritisk na avtomobilsko industrijo, ki se že tako spopada z različnimi izzivi, kot so pomanjkanje komponent, težave v logistiki in naraščajoče zahteve po vedno bolj kompleksnih čistilnih sistemih za izpuh, kar posledično pomeni tudi višje stroške za končnega kupca. Prav tako trdijo, da infrastruktura za električna vozila še ni vzpostavljena in da so stroški električnih vozil še vedno previsoki za mnoge potrošnike, sploh iz socialno šibkejših skupin, ki pa pogosto živijo na podeželju, kjer je javni promet manj pogost in infrastruktura za polnjenje električnih vozil zares slabo razvita.
Kljub tem kritikam je predlog EU za postopno opuščanje motorjev z notranjim zgorevanjem po letu 2035 za zagovornike zakonodaje nujen korak k ogljično nevtralni Evropi. Trdijo, da bodo električna vozila z večjo proizvodnjo postala cenovno dostopnejša, kljub temu pa bodo potrebne znatne naložbe v infrastrukturo električnih vozil ter raziskave in razvoj.
Medtem ko ima predlog o postopni opustitvi motorjev z notranjim zgorevanjem v Evropi do leta 2035 nekatere prednosti, ima tudi številne slabosti. Med njimi so:
Izguba delovnih mest v avtomobilski industriji: prehod na električna vozila bo neizogibno povzročil veliko izgubo delovnih mest v avtomobilski industriji, zlasti na področjih, kot sta proizvodnja motorjev na notranje izgorevanje in vzdrževanje vozil. Medtem ko načrt zahteva prehod na nova delovna mesta v proizvodnji in vzdrževanju električnih vozil, to zagotovo ne bo dovolj za nadomestitev izgube delovnih mest v industriji, ki se ukvarja s klasičnimi motorji.
Povečano povpraševanje po redkih zemeljskih kovinah: električna vozila potrebujejo velike količine redkih zemeljskih kovin, ki jih pridobivajo predvsem na Kitajskem. To bi lahko povzročilo odvisnost od Kitajske, kar bi lahko za posledico imelo hude geopolitične posledice. Tu ne smemo pozabiti na velik problem, ki nastaja ob pridobivanju teh kovin. Ekologi govorijo o ničelnih izpustih vozil na električni pogon, a pozabljajo, da že sam proces pridobivanja surovin za baterije teh vozil povzroča ogromno onesnaženja in zastrupljanja na zemlji, v vodi in v zraku, ki ga je pri proizvodnji motorjev na notranje izgorevanje znatno manj.
Zaskrbljenost glede dosega in cene vozil: Eden glavnih pomislekov glede električnih vozil je njihov omejen doseg v primerjavi z vozili na bencinski pogon. Čeprav se tehnologija izboljšuje, električna vozila zagotovo niso primerna za vse voznike, zlasti za tiste, ki morajo redno potovati na dolge razdalje ali živijo v krajih, kjer je infrastruktura za polnjenje slaba, saj predolgi čas polnjenja vozila zelo omejuje njegovo uporabnost. Pomemben negativni vidik je tudi cena samih vozil, ki je previsoka in tako prinaša skrbi, kako bo z osebno mobilnostjo tistih, ki si dragih električnih vozil ne bodo zmožni privoščiti, saj je javni promet za mnoge še vedno preslabo dostopen in nepraktičen, klasična vozila na bencin ali dizel pa ne bodo več dovoljena.
Pomanjkanje infrastrukture za električna vozila: Čeprav načrt zahteva razvoj mreže polnilnih postaj, bo do leta 2035 težko priti do dobro vzpostavljene infrastrukture, ki bi podprla široko uporabo električnih vozil. To bi lahko omejilo zmožnost nekaterih potrošnikov, da preidejo na električna vozila, saj je že sedaj problem, ker veliko hiš ne more postaviti sončne elektrarne zaradi prešibke mreže, kako bo šele s povprečno dvema električnima voziloma pri vsaki hiši.
Viri energije: medtem ko električna vozila pri vožnji ne izpuščajo emisij, lahko vir električne energije, ki se uporablja za njihovo polnjenje, povzroča veliko onesnaževanje. Če električna energija, ki se uporablja za polnjenje električnega vozila, na primer izvira iz termoelektrarne na premog, so lahko emisije, povezane s proizvodnjo te elektrike, višje kot pri enakovrednem avtomobilu z motorjem na notranje izgorevanje.
Čeprav je načrt za postopno opuščanje motorjev z notranjim zgorevanjem v Evropi do leta 2035 pomemben korak k zmanjševanju emisij in boju proti podnebnim spremembam, s seboj prinaša preveč slabosti. Oblikovalci politik bodo morali skrbno pretehtati te slabosti in si prizadevati, da bi jih čim bolj ublažili, da bi zagotovili uspešen prehod na električna vozila ali na kakšno od alternativ, kot je recimo pogon na vodik.
Matjaž Hostnik, NK SDM
