V soboto, 5. novembra, je v Poljčah potekala slovesnost ob 32. obletnici odločitve o slovenski samostojnosti. Na dogodku je v imenu mladih spregovoril predsednik SDM Dominik Štrakl.
Celoten govor predsednika SDM objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovane gospe in gospodje, spoštovane državljanke in državljani, članice in člani Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, predvsem pa spoštovani vsi tisti, ki ste novembra leta 1990 prispevali k najbolj pomembni politični odločitvi v času osamosvajanja.
Z enotnostjo pred več kot 30. leti je slovenski narod vedel kaj želi in dosegel največji uspeh v naši zgodovini. Dobili smo svojo državo. Samostojnost. To je bil sveti čas kot je bilo že večkrat povedano.
Spoštovani,
rojen sem v zmagoslavnem letu 1991 – takrat, ko je nastajala in nastala naša država – zato si v izredno čast štejem, da lahko spregovorim v tej zgodovinski dvorani, kjer je bila pred 32. leti sprejeta pomembna politična odločitev poslanskega kluba DEMOS, ki je pripeljala do plebiscita, na katerem smo si Slovenci prvič in edinkrat v zgodovini sodbo pisali sami. Za to priložnost se vam iskreno zahvaljujem.
V teh nekaj minutah, ki ste mi jih namenili, bi rad spregovoril o sporočilu in simboliki takratnega sestanka tu v Poljčah in nujnosti, da tudi danes čas zahteva pogum in sodelovanje.
Prepričan sem, da danes ni nobenega dvoma več o tem, da smo se prav odločili. Slovenija je mednarodno priznana država in njen glas se sliši tako v EU, Organizaciji združenih narodih in Zvezi NATO. Danes Slovenke in Slovenci živimo veliko bolje kot smo kadarkoli prej. Kljub temu pa se moramo na tem mestu, ko je Slovenija v teh 31-letih beležila, kar nekaj uspehov in napredka v standardu življenja, vprašati, ali nismo česa spregledali. Ali morda takrat na kaj pozabili – morda kaj ne naredili, kar bi morali.
Če danes povprečnega osnovnošolca vprašaš, ali ve našteti kakšen pomemben datum ali dogodek v drugi svetovni vojni, bo to takoj vedel odgovoriti. Če pa ga vprašaš ali ve povedati pomembne datume in dogodke v času, ko se je Slovenija osamosvajala, pa tega ne bo znal našteti. Tudi o dr. Jožetu Pučniku, očetu slovenske države, še ni slišal. Zato se moramo vprašati ali smo v treh desetletjih samostojnosti res vse naredili prav?
Podobno vprašanje se mi zastavlja, ko lahko dnevno spremljamo ideološke ostaline preteklosti, ko na državnih proslavah paradirajo zastave in simboli totalitarne države, ki nas je napadla in zaradi katere smo se tudi osamosvojili, nekateri vodilni politiki pa se hodijo klanjat množičnim morilcem in njihove simbole častijo bolj kot naše lastne. Ali smo res vse naredili prav? Ali smo morda na kaj pozabili?
Eden zadnjih takšnih dogodkov pa je ukinjanje Muzeja slovenske osamosvojitve. Vsaka normalna država se s ponosom spominja svojega nastanka in prepričan sem, da je ni države, ki bi ukinjala muzej lastne osamosvojitve. Današnja vladajoča elita dela ravno to. Zato še enkrat, ali smo res naredili vse prav ali kaj spregledali?
Spoštovane in spoštovani,
kot 2-milijonski narod smo nekaj posebnega in tega se premalo zavedamo. Imamo svojo državo, ki smo si jo izbojevali. Marsikateri narod je nima. Imamo svoj jezik in bogato zgodovino svoje kulture. Premoremo najboljše športnike, znanstvenike in umetnike. Na marsikaterem področju smo vodilni. Vseeno pa priložnosti in potenciala ne znamo ali nočemo izkoristiti v politiki – tam, kjer bi bilo potrebno, kot je to bilo na tem znamenitem in pomembnem sestanku leta 1990, ki se ga na tej prireditvi spominjamo, to je sodelovanje in povezovanje za naše skupno dobro.
Ampak Slovenija ni nastala za to, da bi v njej živeli sprti, zato bo potrebno narediti korake naprej.
Če smo lahko uspešni na področju športa in znanosti ter nekaterih drugih področjih, verjamem, da smo lahko kot narod uspešni v razvoju, blaginji in kvaliteti življenja – v tem, da je lahko Slovenija dom in domovina za vse Slovenke in Slovence. Dom v katerem prevladujejo enakopravnost, poštenost, delavnost in enaka izhodišča za vse.
Naj nas simbolika in zgled tistega znamenitega sestanka poslanskega kluba DEMOS v Poljčah opominja, da tudi danes potrebujemo pogumne odločitve, predvsem pa potrebujemo sodelovanje in povezovanje ter iskanje skupnih kompromisov. To je tudi moje sporočilo. Kajti takrat je šlo za Slovenijo in tudi danes gre za Slovenijo. Gre za našo skupno prihodnost. To smo dolžni našim rodovom, ki prihajajo za nami in to smo dolžni vsem tistim, ki so žrtvovali svoja življenja, da lahko danes živimo v svoji državi in si sami določamo svojo pot.
Iskrene čestitke vsem, ki ste prišli na to prireditev, da se lahko spominjamo teh pomembnih dogodkov v času osamosvojitve in iskrena hvala vsem, ki ste takrat bili v tej znameniti dvorani in sprejeli pogumno odločitev.