Pandemija je prizadela svet in Slovenija tu ni bila nobena izjema. Virus se je s Kitajske razširil po vsem svetu in prizadel naš način življenja in javno zdravje, še bolj pa je prizadel gospodarstvo. Države pa so se različno odzivale na novo gospodarsko sliko in situacijo.
POMOČ GOSPODARSTVU
Slovenija je ubrala pristop, s katerim je podjetjem maksimalno pomagala in se zadolžila po relativno nizkih obrestnih merah. Sloveniji je uspel tudi nov preboj na mednarodnih finančnih trgih, saj ji je uspelo prvič v zgodovini izdati dolgoročne obveznice z negativnim donosom do dospetja. Poenostavljeno – Slovenija bo vrnila manj, kot si je izposodila.
Danes opozicijski politiki to zadolževanje označujejo kot nekaj slabega. To počnejo tisti, ki so državo zadolževali po visokih obrestnih merah in ta denar metali v propadle banke. Ko vladi očitajo pretirano zadolževanje pa ne povedo, da to vlada počne, da ohranja delovna mesta, da ohranja gospodarske družbe in najpomembnejše, da pomaga ljudem preživeti.
Vlada Republike Slovenije je do današnjega dne sprejela 8 protikoronskih paketov, kar je neprimerljivo več, kot so jih pripravile druge države. Slovenija je torej s pomočjo gospodarstvu mislila resno in dela vse, da Slovenija ohrani pri življenju čim več podjetij in s tem tudi delovnih mest. Podjetja so svoje zaposlene lahko dala na čakanje, ta strošek pa jim je v velikem deležu sofinancirala država iz svojega proračuna. To je bil le eden izmed mnogih uspešnih ukrepov vlade.
Težko si predstavljamo, kakšna bi bila današnja situacija, če vlada ne bi prišla nasproti podjetjem in jim pomagala premagati krizo. Danes bi imeli na sto tisoče nezaposlenih, ki bi jim morala država izplačevati socialne transferje. Prav tako bi propadlo ogromno število podjetij, kar bi zmanjšalo prilive v proračun. Država bi tako na dolgi rok povečala svoje odhodke in zmanjšala prihodke. Trenutna vlada torej situacijo gleda dolgoročno in jo zato tudi rešuje z dolgoročnimi rešitvami. Državo veliko manj ˝stane˝, če danes z vsemi močmi pomaga gospodarstvu, kot pa da bi ga pustila umreti in bi ga morala zgraditi na novo.
BREZPOSELNOST
Število brezposelnih je do aprila lanskega leta padalo, kot je padalo vse od leta 2015, torej v času okrevanja po ekonomski in finančni krizi. Aprila pa je zaradi prvega ˝lockdowna˝ za zajezitev širjenja Covid-19 število brezposelnih poskočilo za več kot 10.000 (iz 77.855 na 88.648). Takrat je bil tudi dosežen vrh števila brezposelnosti v 2020, potem pa je zaradi intervencije države, predvsem ukrepa sofinanciranja čakanja na delo, brezposelnost začela padati. Odpuščanj je bilo, glede na črnoglede napovedi spomladi, zelo malo.
Slovenija je tako med državami EU po brezposelnosti med najboljšimi oz. tistimi, pri katerih je brezposelnost najnižja. Slovenija bistveno odstopa od povprečja EU (7,5 %), saj je delež brezposelnih v decembru predstavljal le 4,7 %.
GOSPODARSTVO PO EPIDEMIJI
S potrditvami prvih cepiv se nam je prikazala luč na koncu tunela. V letošnjem letu smo začeli s cepljenjem tudi v Sloveniji in tudi na tem področju dokazali, da znamo, če se dobro organiziramo. Slovenija je po cepljenju v samem svetovnem vrhu, po cepljenih že z obema odmerkoma cepiv pa smo na odličnem drugem mestu v Evropski uniji.
Ni pa cepljenje pokazalo luči le sproščanju ukrepov in bolj normalnemu življenju, luč je pokazalo tudi gospodarstvu. Mnogi gospodarstveniki in podjetniki so se v zadnjih mesecih spraševali, kdaj bo konec te nočne more z imenom Covid-19 oz. kdaj bo postala toliko bolj blaga za družbo, da bodo lahko začeli normalno delovati.
Kriza je prinesla ogromno slabih stvari, nam je pa prinesla tudi nekaj dobrega. V času epidemije so se mnoga podjetja digitalizirala in šla v korak s časom. Ugotovila so, da se da marsikaj narediti drugače, digitalno. Slovenska demokratska mladina je že pred epidemijo sestavila resolucijo o digitalni preobrazbi Slovenije, v kateri je poudarjala, kako pomembno je, da se tako podjetja kot celotna družba digitaliziramo.
Resolucijo si lahko preberete tukaj: https://www.sds.si/novica/prihodnost-slovenije-odvisna-od-digitalne-preobrazbe-18554
Prihodnost danes predstavljajo podjetja, ki temeljijo na digitalizaciji in razvoju blockchain tehnologij, saj bodo te procesi kmalu predstavljali naš vsakdan in nam olajšali življenje. Vsaj, če bomo kot država pripravljeni iti naprej in biti bolj razviti ter boljši od ostalih.
Nejc Brence