V ponedeljek, 29.3.2021, smo v intervjuju gostili sodnico Vrhovnega sodišča RS g. Barbaro Zobec. Tema pogovora so bili stanje slovenskega sodstva, vpliv politike na sodno vejo oblasti in prihajajoče spremembe kazenske zakonodaje.
Po uvodni predstavitvi gostje sva govorila o začetkih njene poklicne poti in razlogih, zakaj se je odločila prav za področje kazenskega prava. Izpostavlja, da ji je pri tem pomagalo zanimanje za vede, ki so povezane s tem področjem – sodna medicina, patologija, psihologija in sociologija. Poseben pomen pri svojem razsojanju pa daje tudi razumevanju usod posameznikov. Kazenskega sodnika ne vidi kot izvršitelja monopola prisile države, temveč kot nekakšnega varuha, ki s pravom ta monopol omejuje in ga nadzira. Posege v pravice posameznikov upravičuje le, če je to v javnem interesu in če to določa zakon. Dotaknila sva se primerov sodnikov Radonjića in Testen, kjer je šlo za posege v njuno neodvisnost.
V drugem delu je bila tema pogovora nizko zaupanje slovenske javnosti v sodstvo. Gostja izpostavlja, da razlogi za to tičijo predvsem v tem, da sodna veja po prehodu iz nekdanjega režima ni doživela nikakršnih sprememb. Spomni na ti. Pučnikov amandma, ki je predvideval prepoved opravljanja sodniškega poklica vsem, ki so le-tega opravljali v prejšnjem režimu, vendar je ostal le mrtva črka na papirju. Posledica tega je, da je sodstvo ideološko ostalo tam, kjer je ob menjavi sistema tudi ostalo. Izpostavlja tudi politično kadrovanje, zaradi katerega na položaje sodnikov niso prišli najbolj pravno podučeni, vendar tisti, ki so vnaprej izbrani glede na politično opredeljenost. Dodaja še, da bi do morebitnih izboljšav lahko prišlo z boljšo organizacijo sodišč in utrditvijo položaja sodnika kot posameznika. Zato zaključuje, da je nizka stopnja zaupanja povsem upravičena.
V nadaljevanju sva govorila o nedavnih dogodkih na Ustavnem sodišču, kjer je eden od sodnikov pri odločanju pozabil, da je o tej zadevi enkrat že odločal. To označuje za hudo napako, ki si jo organ kot je US ne bi smelo privoščiti in izraža skrb, da bo do teh napak ob večjem pripadu zahtev prihajalo v večjem številu.
V luči kandidature g. Zobec za položaj ustavne sodnice gostja (pre)veliko težo daje izbiri ti. politično ustreznih kandidatov, vendar se ji kljub temu zdi sedanji način izbire kandidatov z izvolitvijo v DZ ustrezen z dopolnitvijo, da bi moral predsednik države kandidate v DZ zagovarjati.
V zadnjem delu je bilo govora o pričakovanih spremembah kazenske zakonodaje na področju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Gostja meni, da sprememba, ki je predvidevala uzakonitev ti. afirmativnega soglasja (samo DA pomeni Da), niti ni potrebna. Ob tem izraža skrb, da bo ta sprememba prinesla številne težave v sodni praksi. Pomisleke ima tudi glede dokazovanja v tovrstnih zadevah, saj meni, da bi pri tem lahko šlo za posege v pravno varnost.
Za zaključek g. Zobec poda še nasvet mladim, ki se podajajo v pravni poklic, da naj ostanejo zvestemu samemu sebi, visokim pravnim načelom in pa da naj bodo predani svojemu poklicu.
David Sluga
