OGREVANJE IN EMISIJE

Dec 31, 2020 | Blog

Na območju stare celine si države članice EU v zadnjem desetletju v veliki meri prizadevajo za uresničevanje okoljskih ciljev. Med jasno zastavljene okoljske načrte v prvi vrsti spada razogljičenje našega okolja, s tem pa nenehno izboljševanje kakovosti življenja ljudi. V največji meri je glavni onesnaževalec prav gotovo industrijski sektor, ki je sicer bremenjen z zavezujočimi nakupi emisijskih kuponov, s katerimi se znotraj EU trguje vse od leta 2005. Emisijski kuponi dajejo imetnikom v industriji dovoljenje do obratovanja proizvodnje in s tem do izpustov določenih količin ogljikovega dioksida. Sredstva, ki so pridobljena s prodajo emisijskih kuponov, se porabijo za finančne spodbude za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Nenazadnje so podjetja tako motivirana zmanjševati svoje emisije v delih, kjer so te največje.

Kako pa lahko človek kot posameznik pripomore k razogljičenju okolja in hkrati zagotovi prihranek energije ter stroškov?

V gospodinjstvih je še vedno največji izvor emisij prav v raznovrstnih ogrevalnih sistemih naših domov, ki so lahko tudi neustrezni in dotrajani. Odgovor na prejšnje vprašanje se podaja v primernem izboru ogrevalnega sistema, ki skrbi za ogrevanje bivalnega okolja. Z optimalno izbiro ogrevalnega sistema lahko znižamo stroške ogrevanja in istočasno prihranimo energijo ter s tem znižamo emisije. Ko se znajdemo v situaciji izbora oz. spremembe načina ogrevanja gospodinjstva, bodisi pri gradnji nove stavbe, bodisi pri obnovi obstoječe stavbe, je pomembno, da je ogrevalni sistem v prvi vrsti za uporabnika ekonomsko vzdržen in nenazadnje okolijsko prijazen. Za novogradnje je dandanes značilno, da imajo nižjo rabo energije, zato je za individualne stavbe najprimernejša izbira ogrevanja s toplotno črpalko. Večina novejših objektov je v veliki meri energetsko učinkovitih kar pomeni, da imajo nizke toplotno-transmisijske izgube.

K učinkoviti rabi toplote pripomore dobra toplotna izolacija strehe in ovoja stavbe, izbor novejših oken z večslojno zasteklitvijo in morebitni talni način izvedbe ogrevanja. Tla v stavbi imajo precej večjo površino v primerjavi s površinami radiatorjev, zato talno ogrevanje deluje v nižjih temperaturnih režimih. Temperatura ogrevane vode v talnem sistemu ogrevanja običajno dosega vrednosti do 35°C. V kolikor se v starejši stavbi ogrevalni sistem renovira ali menja, je poleg odločitve za toplotno črpalko pomembno zagotoviti prej omenjene izolacijske karakteristike stavbe. Če ima stavba implementirano ogrevanje s pomočjo radiatorjev in hkrati višje toplotne izgube zaradi slabih izolacijskih lastnosti ovoja, izbor toplotne črpalke ni optimalen, saj mora biti temperatura ogrevane vode v radiatorjih ob hladnih zimskih dnevih tudi nad 55°C. Takrat toplotna črpalka ne dosega ustrezne učinkovitosti zaradi večje količine rabe električne energije, kar znatno poviša stroške ogrevanja.

Toplotne črpalke s pomočjo elektrike proizvajajo koristno toploto. Iz okoljskega aspekta je pomembno, da bazira proizvodnja elektrike v elektrarnah predvsem na obnovljivih virih energije, med katere spadajo:

  • potencialna energija vode v vodni turbini – hidroelektrarne,
  • sončno obsevanje – fotovoltaični paneli,
  • kinetične energije vetra – vetrne elektrarne,
  • sproščanje plina pri anaerobni fermentaciji organizmov – motorji z notranjim izgorevanjem v bioplinarnah idr.

V urbanih središčih, kjer se nahajajo predvsem večstanovanjske stavbe, je najprimernejša oblika ogrevanja stanovanjskih enot iz daljinskega sistema ogrevanja. Pri daljinskem ogrevanju je značilno, da se velika količina toplote proizvaja na eni lokaciji, zato se izvor morebitnih emisij toplogrednih plinov prav tako izloča na enem mestu. Toplota se nato v toplovodnem omrežju distribuira do končnih odjemalcev v večstanovanjskih stavbah. Proizvodnja toplote za daljinsko ogrevanje lahko temelji na energiji iz obnovljivih virov, in sicer:

  • geotermalna energija,
  • lesna biomasa idr.

Optimalna izbira ogrevalnega sistema in ustrezna izolacija ovoja stavbe lahko občutno zniža stroške ogrevanja in emisije toplogrednih plinov. Tako lahko sami pripomoremo k doseganju okolijskih planov in zastavljenih ciljev v podnebnem načrtu EU.

Simon Kopač

Prihajajoči dogodki

Dogodki