UMETNA INTELIGENCA IN PRIHODNOST DELA

Nov 11, 2021 | Blog

Četrta industrijska revolucija v 21. stoletju nas je soočila z novimi tehnološkimi področji, kot so umetna inteligenca, nanotehnologija, biotehnologija in genetika. Za tiste, ki nam narovoslovne vede niso pretirano blizu, smo do nedavnega takšne pojme slišali le v kakšnih znanstveno-fantastičnih filmih, iz dneva v dan pa je mogoče opaziti vseobsegajoče vplive, ki jih tehnologija ima na praktično vseh vidikih našega življenja.

Umetna inteligenca je skupina tehnologij, ki se hitro razvivajo in prispevajo k gospodarski in družbeni koristi v širokem spektru panog in družbenih dejavnosti. Uporaba umetne inteligence lahko pozitivno vpliva na družbo na področju kmetijstva, izobraževanja, energije, zdravstva, prometa in logistike, javnih storitev, pravosodja in mnogih drugih. A tudi evropski zakonodajalci prepoznavajo tveganja, ki lahko škodujejo javnim interesom, prav zato mora biti le-ta regulirana v predpisih, kot je Akt o umetni inteligenci, ki predstavlja določitev enotnega pravnega okvirja za razvoj, trženje in uporabo umetne inteligence v skladu z vrednotami Evropske unije (varovanje zasebnosti, temeljnih človekovih pravic in svoboščin, varovanje varnosti ipd).

Tehnologija umetne inteligence pri delovanju uporablja človeške lastnosti, kot so mišljenje, učenje in načrtovanje. Sistemi, ki delujejo na takšen način sami obdelajo podatke (ki so lahko predhodno pripravljeni, ali pa zbrani z senzorji) in se nanje odzovejo s prilagajanjem svojega vedenja. Razvoj tehnologije in uporaba umetne inteligence so v družbi povzročili ogromne spremembe, ki jih vsakdanje čutimo na različnih področjih. Eno izmed takšnih področij je posebno velikega pomena za starostno skupino, ki vstopa na trg delovne sile.

Razvoj tehnologije bo spodbujal razvoj številnih gospodarskih panog, kar bo ustvarjalo nova delovna mesta, a vendar strokovnjak za umetno inteligenco, Kai-Fu Lee v svoji knjigi predstavi ugotovitve, da naj bi umetna inteligenca do leta 2030 zamenjala kar do 40 odstotkov današnjih del. Izginjajo zlasti poklici, katerih delo je lahko avtomatizirano, kot je naprimer delo v proizvodnji pa tudi poklic knjižničarja, strežnega osebja, računovodje, zaposleni v telemarketingu ipd. Povečuje pa se potreba in povpraševanje po poklicih kot so socialni delavci, psihologi in terapevti, zdravniki, zdravstveni tehniki ter seveda znanstveniki, računalniški in energetskii inženirji, finančni analitiki, programerji.

Ker je ena izmed glavnih pomanjkljivosti umetne inteligence še vedno njena togost, nezmožnost razmišljanja in komunikacije izven predpisanega programiranja ter nezmožnost čustvovanja, v ospredje vedno bolj prihajajo različne spretnosti in kompetence, ki so zaželene pri delodajalcih. Takšne spretnosti so predvsem komunikacijske, izvrinost, sposobnost dela z ljudmi, ustvarjalnost, timsko delo, vodstvene spretnosti, reševanje problemov in druge socialne spretnosti.

Potrebe na področju zaposlovanja se hitro spreminajajo, zato je težko napovedati, kateri poklici bodo v prihodnosti bolj zaželeni in kateri manj. A vendar si praktično vsak mlad želi po opravljeni izobrazbi čimprej pridobiti ustrezno zaposlitev – uporabo priučenih kompetec v praksi. Glede na trende. Ter različne raziskave, je pomembna zlasti usmeritev v naravoslovne programe, ki po Sloveniji kot tudi v drugih državah Evropske unije niso najbolj množično obiskani.

Dejstvo je tudi, da bo večina mladh, ki vstopa na trg dela, za razliko od staršev ter starih staršev, v času delovne dobe zamenjal dve ali morda več kariernih poti. Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da je pomembno razvijanje različnih kompetenc z različnih področij, fleksibilnost in pozitivne osebnostne lastnosti.

Doroteja Hervatin, članica IO SDM


Kolumna izraža stališče avtorja in ne nujno tudi uredništva in stališča Slovenske demokratske mladine

X