Če bi mene kot mladega človeka vprašali, kaj je največji dosežek sobivanja v družbi danes, bi s prepričanjem odgovoril, da je to demokracija. Gre za družbeni red, ki je po vzponih in padcih v 20. stoletju v Evropi končno zaživel in se razvil do stopnje omogočanja večje svobode, enakopravnosti, razvoja in blaginje. Demokracijo danes razumemo predvsem kot inštrument volitev, a je veliko več. Demokracija pomeni svoboda, lastnina in varovanje temeljnih človekovih pravic.
V današnjem času, ko po celotni demokratični Evropi spremljamo nestabilnost političnega prostora, je vprašanje o učinkovitosti demokracije več kot upravičeno. Zato je moje današnje razmišljanje namenjeno ravno temu. Na kakšni stopnji je demokracija v Sloveniji in kakšna je njena prihodnost? Kako razumemo svobodno demokratično družbo in kako si (po svoje) razlagajo demokracijo na levici?
Pluralnost medijskega prostora je najbolj pomemben gradnik svobodne demokratične družbe. Svoboda izražanja, ki je zapisana v vseh ustavah modernih zahodnih demokracij in v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, velja poleg človekovega dostojanstva za eno največjih človekovih pravic. Pri tem pa v mislih nimamo samo svobodno izražanje, ampak pravico do prejemanja informacij. Pri tem pridemo do bistva. Svobodno oblikovanje politične in volilne volje – na podlagi informacij, ki jih dobimo. Če so te informacije popačene, lažne in prirejene, si državljani ne moremo svobodno oblikovati svoje politične in volilne volje. Na žalost v Sloveniji še popolne svobodne demokratične družbe nismo imeli ravno zaradi tega.
Neobjektivnost slovenskega medijskega prostora pa je najbolj prišla do izraza lansko leto po oblikovanju nove desno-sredinske vlade, ki je zamenjala nesposobno reciklirano Šarčevo vlado, in začetku nujnega ter učinkovitega sprejemanja ukrepov za zajezitev širjenja novega korona virusa. Vsak predlagan ukrep je bil kritiziran, da ni dober. S pomočjo medijske histerije in navijaštva je opozicijski četvorček rušil prizadevanja vlade za zajezitev širjenja virusa in okrevanje gospodarstva. Ponovno so na naslovnice prišli lačni otroci in različne ustvarjene in napihnjene zgodbe. V nasprotnem primeru pa se o dosežkih vlade ni poročalo oziroma se je bolj površno.
Koliko od vas je s strani glavnih slovenski medijev slišalo, da je predsednik vlade dobil nagrado Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope? Verjetno to nekateri slišite prvič, saj o tem skoraj ni bilo poročanja. Vsak normalen in objektiven medij bi o tem poročal, če njihov voditelj dobi takšno nagrado. Takrat je bila prva novica petkovi protesti, ki so jih skupaj z opozicijo KUL v največji krizi epidemije pomagali spodbujati ravno nekateri slovenski mediji.
Koliko od vas je bilo seznanjenih o obisku predsednika vlade pri premierju Velike Britanije? Na naslovnicah slovenskih spletnih portalov novice o obisku Slovenije v pomembni državi, kar Velika Britanija zagotovo je, ni bilo zaslediti ali pa je bila “skrita” nekje v kotu. Zakaj? Ker je očitno v naši državi bolj pomembno kaj pove falirani politik Marjan Šarec in samooklicani “predstavnik ljudstva” Jaša Jenull, ki ob petkih kolesari, in vsem drugače mislečim grozi celo s smrtjo.
So vas slovenski mediji seznanili z ukrepi vlade, ki so državljankam in državljanom omogočili več denarja v denarnicah na koncu meseca? Na primer na področju družine in socialnih zadev, kot je brezplačen vrtec za drugega in vse nadaljnje otroke? Višja pomoč in dodatek 500 EUR ob rojstvu otroka? Ste mogoče slišali, da je vlada namenila sredstva za investicije v šole in vrtce, ker so gradnjo in obnovo le teh vrsto let zanemarjale leve vlade, ki so denar raje namenjale nevladnim organizacijam, ki sedaj kolesarijo ob petkih? O tem ste verjetno slišali bolj malo. Da ne omenjam niti vseh infrastrukturnih projektov, ki so zdaj v postopku realizacije, prej pa so vrsto let ležali v predalih.
Ste mogoče slišali, da se je povprečna bruto mesečna plača v letu 2020 dvignila za 5,8 %, da so pokojnine v enem letu te vlade zrasle za 7,7 %, da Slovenija beleži eno najnižjih stopenj brezposelnost v svoji zgodovini (3,9 %, vir EUROSTAT, 1. oktober 2021) in da ima Slovenija eno najvišjih gospodarskih rasti (6,1 %) v EU? Verjetno ste te podatke zasledili kje na socialnih omrežjih. Namesto tega ste slišali, kako vlada zadolžuje naše otroke in vnuke, ker najema kredite po negativni obrestni meri, da bo z njimi reprogramirala drage kredite levih vlad, ki so denar zmetali v banke.
V tem tednu je v Sloveniji potekal zgodovinski dogodek slovenske zunanje politike, ki je mimogrede v letu in pol te vlade ponovno dobila ugled in spoštovanje v EU in svetu. Potekal je Vrh EU Zahodni Balkan, kjer so se zbrali voditelji EU in nekaterih drugih držav. Namesto obširnega poročanja so se slovenski mediji (predvsem pa portal 24ur) raje trudili kriminalizirati Slovensko policijo in njihovo ukrepanje proti nasilnim izgredom, ki nimajo nič opraviti z demokracijo in svobodno demokratično družbo.
To je danes slovenska demokracija, v kateri nekateri razumejo, da je oblast dedna. V trenutku, ko izgubijo oblast (predvsem zaradi svoje nesposobnosti), pa kričijo, da živimo v avtoritarni državi. Država tako čez noč postane nedemokratična. Skupaj z monopolizacijo medijskega prostora ustvarjajo vtis nedemokratičnosti oblasti, sami pa sebe predstavljajo za rešitelje. Pokojni Ivan Kramberger je še kako imel prav, da ko ne bodo vladali, takrat bodo protestirali in pozivali k smrti tistih, ki vladajo in niso iz njihovih vrst. Te preroške besede so v tem težkem letu in pol preizkušenj dobile pomen.
V naslednjem letu nas čakajo volitve. Gre za zelo pomembno in prelomno leto. Na volitvah se namreč ne bomo odločali ali smo za leve in desne, ali smo za partizane in domobrance, črne in bele. Odločali pa se bomo ali smo za razvoj in napredek Slovenije ali pa za koalicijo sovraštva – tisto kar nam vsak petek (zdaj že tudi v sredo) ponujajo po ulicah glavnega mesta. Odločali se bomo ali smo za tiste, ki želijo izključiti polovico slovenskih volivk in volivcev ali pa za tiste, ki želijo le vladati v skladu z demokratičnimi standardi in voljo slovenskega naroda – Slovenija si prvega ne zasluži. Sloveniji lahko damo veliko več. Vsi tisti, ki verjamemo v boljšo prihodnost slovenske države, si bomo še naprej prizadevali, da v slovenski prostor vnesemo več spoštovanja in sprejemanja drugače mislečih. Slovenija je namreč lahko država, kjer na volitvah svobodno izbiramo svoje predstavnike, ki določajo tok naše prihodnosti. To bo mogoče le takrat, ko bomo deležni poštenega in objektivnega informiranja o ključnih temah, ki oblikujejo našo politično in volilno voljo. Živeti demokracijo ni dovolj. Ta koncept je potrebno ponotranjiti in si za njegov razvoj neprestano prizadevati. Upanje ostaja!
Živela Slovenija!
